Fabryjeva bolezen
Je progresivna, dedna, multisistemska lizosomska bolezen kopičenja v sklopu katere je lahko prizadetih več organskih sistemov: živčevje, koža, ledvice, srce, ožilje, sluh ter ravnotežni organ.
Angl.: Fabry disease
Mednarodna okrajšava: FD
Koda bolezni: ORPHA: 324, ICD-10: E75.2, OMIM: 301500
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Razširjenost bolezni v svetu je ocenjena na 1 na 3.000 živorojenih otrok, v Sloveniji je poznanih manj kot 50 oseb s to boleznijo.
Klinični opis bolezni
Klinična slika ima širok razpon – od značilno blagih bolezenskih znakov pri genetsko heterozigotnih ženskah do težkega poteka pri klasični obliki bolezni pri hemozigotnih moških, pri katerih je aktivnost encima alfa-galaktozidaze A povsem odsotna. Ti bolniki imajo navadno klasično obliko bolezni z nevrološkimi (bolečina), kožnimi (angiokeratomi), ledvičnimi (proteinurija, odpoved ledvic), srčno-žilnimi (kardiomiopatija, aritmije), slušno-ravnotežnimi in možgansko-žilnimi (prehodni ishemični dogodki, kap) simptomi in znaki. Tudi ženske imajo v redkih primerih lahko težko klinično sliko.
Bolečina je pogost zgodnji simptom Fabryjeve bolezni (kronična pekoča bolečina v stopalih in rokah, parestezije z mravljinčenjem, občasne epizode zelo intenzivne žgoče bolečine posebno pri povišani telesni temperaturi oz. intenzivni telesni aktivnosti in visoki temperaturi okolja). Bolečine se lahko po prehodu v odraslo dobo omilijo. Pojavlja se lahko odsotnost znojenja – anhidroza ali nezadostno znojenje – hipohidroza, ki obe povzročata slabo prenašanje vročine in fizične aktivnosti. Drugi značilni bolezenski znaki so: angiokeratomi (za posamezne lizosomske bolezni značilne rdečkaste kožne bunčice v velikosti nekaj milimetrov, ki predstavljajo benigno kapilarno spremembo), spremembe na roženici, šumenje v ušesih – tinnitus, kronična utrujenost, prebavne težave s kolikami in hitrim odvajanjem po obrokih, bolezensko spremenjeno srčno ter možgansko žilje (hipertrofija levega srčnega prekata, motnje srčnega ritma, angina pectoris), občutek težkega dihanja in oslabljena ledvična funkcija.
Etiologija
Fabryjeva bolezen je motnja v metabolizmu glikosfingolipidov zaradi zmanjšane ali odsotne aktivnost lizosomske alfa-galaktozidaze A, ki jo povzročajo genetske spremembe v genu GLA (Xq21.3-q22). Zmanjšana ali odsotna aktivnost encima povzroči kopičenje globotriaosilceramida (Gb3) znotraj lizosomov.
Diagnostične metode
Za potrditveno laboratorijsko testiranje zadostuje dokaz pomembno zmanjšane specifične encimske aktivnosti alfa-galaktozidaze A pri hemizigotnih moških. Odkrivanje heterozigotnih bolnic je z analizo specifične encimske aktivnosti zaradi naključne inaktivacije kromosoma X nezanesljivo, zato je pri ženskem spolu potrebno za potrditev diagnoze molekularno genetsko testiranje.
Diferencialna diagnoza
Predvsem v otroški dobi je potrebno izključiti druge vzroke bolečine (npr. revmatoidni artritis, t.i. rastne bolečine, fibromialgija, kronična vnetna črevesna bolezen…). V odrasli dobi je možna diferencialna diagnoza tudi multipla skleroza.
Predrojstvena diagnoza
Predrojstvena diagnoza je možna preko določitve specifične encimske aktivnosti in molekularno genetske analize iz celic horionskih resic ali kultiviranih amnionskih celic.
Genetika in genetsko svetovanje
FD se deduje vezano na kromosom X. Obstajajo tudi atipične oblike ter oblike s poznim pojavom bolezenskih znakov (angl. late–onset), zato je genetsko svetovanje oteženo.
Obravnava in zdravljenje
Možno je encimsko nadomestno zdravljenje z rekombinantno obliko alfa-galaktozidazo A od leta 2001 (agalzidaza beta in agalzidaza alfa), dolgoročni učinki na izid bolezni se še vedno raziskujejo in so obetajoči. Potekajo tudi klinična testiranja uporabe šaperonov za izboljšanje učinkovitosti encimske nadomestne terapije. Simptomatsko zdravljenje vključuje analgezijo, nefroprotektivna zdravila (ACE inhibitorji, blokatorji angiotenzinskih receptorjev), antiaritmike, srčni spodbujevalnik in/ali defibrilator, dializo in presaditev ledvic.
V Sloveniji se bolniki s Fabryjevo boleznijo zdravijo v otroštvu na Pediatrični kliniki v Ljubljani, v odraslosti pa v Centru za zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Prognoza
S starostjo se razvijejo progresivne poškodbe vitalnih organskih sistemov, kar lahko povzroči odpoved organov. Ledvična odpoved in življenje-ogrožajoči srčno-žilni in možgansko-žilni zapleti skrajšajo pričakovano življenjsko dobo pri nezdravljenih moških za 20 let in pri nezdravljenih ženskah za 10 let v primerjavi s splošno populacijo.
Dodatne informacije o bolezni
- Knjižica Fabryjevo srce
- Strokovna opredelitev Fabryjeve bolezni in protokol encimskega nadomestnega zdravljenja na domu
- Priporočila za odkrivanje in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Sloveniji
Društva bolnikov
- Društvo bolnikov s Fabryjevo boleznijo Slovenije
- FSIG Fabry Support & Information Group
- CLIMB Children Living With Inherited Metabolic Diseases
- National Fabry Disease Foundation
- Fabry International Network
Nacionalni register bolnikov s Fabryjevo boleznijo je delno vključen v mednarodni register.
V mednarodnem prostoru sta aktivna register Fabry Outcome Survey in Fabry Registry
Mojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
