Pomanjkanje 3-metilkrotonil-CoA karboksilaze
Pomanjkanje 3-metilkrotonil-CoA karboksilaze je vrojena bolezen presnove levcina, za katero je značilen zelo širok spekter klinične slike od presnovne krize v obdobju dojenčka do asimptomatskih odraslih.
Angl.: 3-methylcrotonyl-CoA carboxylase deficiency
Mednarodna okrajšava: 3-MCCD
Koda bolezni: ORPHA: 6, ICD-10: E71.1, OMIM: 210200, 210210
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Prevalenca ob rojstvu je v Evropi ocenjena na 1/50.000 do 1/30.000. Uvedba razširjenega presnovnega presejanja novorojencev s tandemsko masno spektrometrijo je v svetu razkrila visoko pojavnost te bolezni, tako da se predpostavlja, da je to najpogostejša organska acidurija v nekaterih populacijah.
Klinični opis bolezni
Bolniki z 3-MCCD imajo zelo raznolik klinični fenotip, večji delež bolnikov je brez bolezenskih težav, pri majhni podskupini bolnikov pa se pokažejo simptomi organske acidurije, običajno ob prisotnih sprožilcih iz okolja. Veliko novorojencev s to boleznijo, ki jih odkrijemo ob presejanju, ostane brez bolezenskih znakov, kar kaže na to, da ima bolezen zelo nizko klinično penetranco. Pri večini simptomatskih bolnikov sta rast in razvoj normalna, dokler ne doživijo akutnega presnovnega iztirjenja, običajno ob prebolevanju blage okužbe, ob stradanju ali uvajanju beljakovinsko bogate hrane med 2. in 24. mesecem starosti. Simptomi in znaki bolezni vključujejo bruhanje, dihalno odpoved in motnjo zavesti s komo. Nevrološke motnje so redke (npr. metabolna kap, hemipareza, encefalopatija, mišična šibkost, hipotonija ter razvojni zaostanek). Med posameznimi epizodami presnovnega iztirjenja so bolniki običajno brez bolezenskih težav. Nekateri bolniki z 3-MCCD lahko razvijejo klinično sliko šele v odrasli dobi, ko sta izrazita mišična šibkost ter utrujenost, drugi pa simptomov in znakov bolezni ne razvijejo nikoli.
Etiologija
3-MCCD je posledica mutacij gena MCCC1 (3q27.1) ali MCCC2 (5q12-q13). Ta dva gena kodirata podenoto alfa in beta v proteinski molekuli encima MCC, ki katalizira četrto stopnjo katabolne poti levcina. Bolezenske spremembe teh genov vodijo v zmanjšano ali odsotno aktivnost 3-MCC, zaradi česar se kopičijo toksični stranski produkti metabolne poti levcina, to pa povzroča klinične simptome.
Diagnostične metode
Presejanje novorojencev je dostopno v ZDA ter nekaterih Evropskih državah, od leta 2018 tudi v Sloveniji. Z metodo tandemske masne spektrometrije opravljena analiza pokaže povišan nivo
C5-hidroksi-acil-carnitina na vzorcu suhe kaplje krvi na presejalni kartici. Analiza organskih kislin v urinu pokaže povišan nivo 3-hidroksi-izovalerične kisline in 3-metil-krotonil-glicina. Serumski nivo karnitina je lahko znižan. Analiza aktivnosti encima v limfocitih ali fibroblastih pokaže nizko ali odsotno aktivnost 3-MCC, medtem ko imajo preostale karboksilaze ohranjeno normalno aktivnost. Molekularno genetsko testiranje z identifikacijo dveh za bolezen vzročnih genskih napak potrdi bolezen.
Laboratorijski izvidi med presnovno krizo pokažejo metabolno acidozo, hipoglikemijo ter v nekaterih primerih blago hiperamoniemijo.
Diferencialna diagnoza
Diferencialne diagnoze vključujejo druge organske acidurije (pomanjkanje multiplih karboksilaz), Reyev sindrom.
Genetika in genetsko svetovanje
3-MCCD se deduje avtosomno recesivno, na voljo je genetsko svetovanje. Predrojstveno testiranje je možno za družine z dokazanimi znanimi vzročnimi spremembami na genu MCCC1 ali MCCC2.
Obravnava in zdravljenje
Zgodnja postavitev diagnoze lahko pomaga ustrezno voditi 3-MCCD ter zmanjšati tveganje za težko presnovno krizo. Zdravljenje pri bolnikih brez bolezenskih znakov in simptomov pogosto ni potrebno. Nekateri bolniki potrebujejo dodatek L-karnitina. Dieta z omejitvijo vnosa levcina običajno ni potrebna. Svetuje se izogibanje stradanju ter drugim sprožilcem (predvsem pri dojenčkih in mlajših otrocih) ter redno spremljanje ravni prostega karnitina. Potrebni so ukrepi ob prebolevanju okužb v izogib presnovnemu iztirjenju (parenteralna glukoza in hidracija ter korekcija acidoze).
Prognoza
Prognoza je običajno dobra, vendar je odvisna od stopnje kriznega presnovnega iztirjenja in izraženih simptomov.
Društva bolnikov
V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
OAA (Organic Acidemia Association) kot del NORD – National Organization for Rare Disorders v Združenih državah Amerike
Mojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
