Prirojene presnovne bolezni

Hiperfenilalaninemija zaradi pomanjkanja tetrahidrobiopterina (BH4)

Hiperfenilalaninemija (HPA) zaradi pomanjkanja tetrahidrobiopterina (BH4), znana tudi kot maligna fenilketonurija, je motnja presnove aminokislin z začetkom bolezni že v obdobju novorojenca in se laboratorijsko kaže kot fenilketonurija, kasneje pa se kljub dietnemu zdravljenju in normalizaciji vrednosti fenilalalnina v krvi pojavijo napredujoče nevrološke težave pri otroku. Otrok ima premajhno glavico, ne napreduje v umskem razvoju, ima zastoj tudi v gibalnem razvoju, epileptične krče in ima lahko bolezensko spremenjen mišični tonus.

Angl.: Hyperphenylalaninemia due to tetrahydrobiopterin deficiency

Koda bolezni: ORPHA: 238583, ICD-10: E70.1, OMIM: 233910, 261630, 261640, 264070

Osnovna bolezen: Fenilketonurija

Različice bolezni

Povzetek podatkov o bolezni

Epidemiologija

Pomanjkanje BH4 se pojavlja pri 1 na 500.000 do 1 na milijon novorojencev in predstavlja 1 – 3 odstotke bolnikov, pri katerih ob rojstvu ugotovimo HPA s presejalnimi testi.

Klinični opis bolezni

V skupino hiperfenilalaninemija (HPA) zaradi pomanjkanja tetrahidrobiopterina (BH4) se uvrščajo 4 različne bolezni, ki so posledica sprememb genov in posledično nedelujočih encimov, ki kontrolirajo nastanek koencima BH4. Če je kateri od teh 4 encimov slabše delujoč in BH4 ne nastaja zadostno, pomanjkanje BH4 povzroči slabše delovanje vseh presnovnih procesov, kjer je BH4 aktivni koencim. Tak encim je fenilalaninska hidroksilaza, ki je ključna za nastanek fenilketonurije (PKU), prav tako BH4 deluje kot koencim v presnovi dopamina in serotonina, kar v primeru pomanjkanja BH4 povzroča zgodnje in težke oblike encefalopatije, motenje gibanja z ekstrapiramidnimi znaki, distonijo in druge nevrološke težave.

V presejalnih testih novorojencev pri bolniku ugotovimo HPA. Čeprav bolnika začnemo zdraviti kot fenilketonurijo in z dietnim zdravljenjem znižamo fenilalanin v nizko območje, pa se vseeno po tednih ali mesecih začnejo pri otroku pojavljati hude nevrološke težave. Takrat pomislimo na pomanjkanje BH4 kot vzrok bolezni, vendar je obdobje ustreznega zdravljenja že zamujeno, saj pomanjkanja BH4 ne zdravimo z dieto, ampak z zdravili, ki nadomeščajo manjkajoči dopamin in serotonin ter z visokimi odmerki BH4. Pomembno je, da pri vsakem novorojencu z ugotovljeno HPA v presejalnih testih, testiramo dodatno še za možno pomanjkanja BH4, kar potrdimo z analizo presnovkov pterinov v suhi kaplji krvi in/ali urinu in z določanjem aktivnosti encima dihidropteridinske reduktaze. V Sloveniji pri novorojencih z ugotovljeno HPA vzorce pošljemo za dodatno testiranje v tujino.

Genetika in genetsko svetovanje

Pomanjkanje BH4 se dedno prenaša avtosomno recesivno. Pomembno je, da se družinam z ugotovljeno diagnozo zagotovi genetsko svetovanje.

Prognoza

Prognoza je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in ustreznega zdravljenja, vendar je zdravljenje pomanjkanja BH4 manj uspešno kot zdravljenje fenilketonurije.

Strokovni pregled

Strokovni pregled: Mojca Žerjav Tanšek dr.med., april 2018