Prirojene presnovne bolezni

Pomanjkanje holokarboksilazne sintaze

Pomanjkanje holokarboksilazne sintaze je življenje ogrožajoča zgodnja oblika bolezni s pomanjkanjem večih encimov. Gre za vrojeno bolezen presnove biotina, ki se, kadar je ne zdravimo ustrezno, izrazi z bruhanjem, pospešenim dihanjem, razdražljivostjo, letargijo, eksfoliativnim dermatitisom ter cerebralnimi paroksizmi, ki se lahko stopnjujejo do kome.

Angl.: Holocarboxylase synthase deficiency

Mednarodna okrajšava: HCS

Koda bolezni: ORPHA: 79242, ICD-10: E53.8, OMIM: 253270

Povzetek podatkov o bolezni

Epidemiologija

Natančna prevalenca HCSD je neznana, stanje je eno najredkejših vrojenih motenj presnove. Letna incidenca je ocenjena na manj kot 1 na 200.000 živorojenih.

Klinični opis bolezni

Klinična slika se običajno razvije v urah, dnevih ali tednih po rojstvu. Novorojenčki so običajno neješči, bruhajo, so letargični, razdražljivi, hipotoni ter imajo eksfoliativni dermatitis. Prisotna je ketoza z laktacidozo, organska acidemija (-urija) ter hiperamoniemija. Brez zdravljenja lahko stanje napreduje do neobvladljivih cerebralnih paroksizmov, možganskega edema in kome. Bolni otroci pogosto razvijejo zastoj v rasti ter razvojni zaostanek.

Etiologija

Pomanjkanje holokarboksilazne sintetaze je povzročeno z mutacijo v genu HLCS (21q22.1), kar povzroči zmanjšano aktivnost encima HCS. Encim je pomemben za kovalentno vezavo biotina na številne od biotina odvisne karboksilaze, ki za normalno aktivnost potrebujejo vitamin. Ob neuspešni vezavi biotina pride do pomanjkanja multiplih karboksilaz in škodljivega kopičenja več specifičnih organskih kislin v telesnih tekočinah.

Diagnostične metode

Nekateri bolniki so odkriti s presejanjem novorojencev, ko preiskava pokaže prisotnost nenormalnih organskih kislin, kot so prisotne pri pomanjkanju multiplih karboksilaz. Diagnoza temelji na prisotnosti kliničnih znakov in simptomov ob bolezenskem izvidu analize organskih kislin v urinu. Potrditveno testiranje je z dokazom zmanjšane aktivnosti HCS v levkocitih ali fibroblastih ali z molekularno analizo gena HLCS.

Diferencialna diagnoza

Podoben laboratorijski izvid organskih kislin najdemo pri pomanjkanju biotinidaze in izoliranem pomanjkanju karboksilaz. Zaradi prisotne hiperamoniemije je potrebno izključevati motnje ciklusa sečnine. Pojav cerebralnih paroksizmov zahteva tudi izključevanje neonatalne sepse in drugih vrojenih bolezni presnove.

Genetika in genetsko svetovanje

Pomanjkanje HCS se deduje avtosomno recesivno. Genetsko svetovanje je na voljo za družine, ki imajo otroke s to motnjo. Pri sorojencih, ki so brez bolezenskih težav, je bolezen zelo malo verjetna, lahko pa so prenašalci.
Predrojstvena diagnostika je možna z analizo organskih kislin v amnijski tekočini, določitvijo encimske aktivnosti HCS v celicah, pridobljenih z amniocentezo ali z genetsko analizo biopta horionskih resic ali celic, pridobljenih z amniocentezo.

Obravnava in zdravljenje

Primarno zdravljenje pomanjkanja HCS je z nadomeščanjem prostega biotina, ki lahko izboljša klinični status simptomatskih posameznikov ter prepreči razvoj nekaterih ali vseh simptomov pri asimptomatskih posameznikih s to motnjo. Z zdravljenjem je potrebno pričeti čim prej po postavljeni diagnozi ter z njim nadaljevati do konca življenja. Prizadeti posamezniki se morajo redno spremljati pri specialistu z znanjem o vrojenih boleznih presnove zaradi možnega razvoja zapletov bolezni ter zaradi vzdrževanja kompliance pri zdravljenju. Pravočasno in vztrajno zdravljenje lahko pomembno zmanjša simptome bolezni, čeprav nekateri bolniki razvijejo zaplete bolezni kljub ustreznemu zdravljenju in najverjetneje potrebujejo višje odmerke biotina.

Prognoza

V kolikor diagnoza ni postavljena zgodaj in ne pričnemo z zdravljenjem takoj, je umrljivost zaradi pomanjkanja HCS visoka. Trajne okvare pri preživelih bolnikih so odvisne od časa postavitve diagnoze ter stopnje poškodovanosti zaradi preživelih presnovnih kriz.

Društva bolnikov

V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
OAA (Organic Acidemia Association)kot del NORD – National Organization for Rare Disorders v Združenih državah Amerike

Strokovni pregled

Mojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018

Dodaj odgovor

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *